c

Cum sociis Theme natoque penatibus et magnis dis parturie montes, nascetur ridiculus mus. Curabitur ullamcorper id ultricies nisi.

1-677-124-44227 184 Main Collins Street, West Victoria 8007 Mon - Sat 8.00 - 18.00, Sunday CLOSED
Follow Us
Image Alt

FITNES KLINIKA

FITNES KLINIKA

URŠKA Dolinšek: Za gibanje ni nikoli prepozno!

S staranjem naše motorične sposobnosti začnejo upadati, izgubljamo mišično maso in mišično prožnost, zmanjšujeta se gibljivost sklepov in sposobnost koordinacije gibov, vse pogosteje nas izda tudi ravnotežje. Ker strokovnjaki že vrsto let opozarjajo, da mnoge težave, povezane z upadanjem naših motoričnih sposobnosti, z rednim gibanjem lahko omilimo ali celo odpravimo, smo o vadbi za starejše in starostnike spregovorili z diplomantko Fakultete za šport in fitnes trenerko Urško Dolinšek. Svoje petnajstletne izkušnje, pridobljene tudi pri vadbi s starejšimi, slepimi in slabovidnimi ter osebami s Parkinsonovo boleznijo, s pridom uporablja v nedavno odprti Fitnes kliniki v Strokovnem centru zdravja v Vodnem mestu Atlantis.

 

Kadar govorimo o gibanju starejših in starostnikov, pogosto omenjamo težave, navedene v uvodu. Katera je tista, ki je za večino najbolj moteča?

Pri starejših gre največkrat za skupek vseh omenjenih težav, nekatere med njimi pa so lahko pri posamezniku bolj ali manj izrazite. Med njimi je zagotovo najbolj moteče zmanjšanje ravnotežja, ki se kot posledica upočasnjenega ali prekinjenega signala na poti iz možganov do mišic najpogosteje izrazi kot spotikanje ob že najmanjši oviri. Povedano preprosteje: zaradi zamujanja signala ne moremo pravočasno aktivirati mišic noge in prestopiti stopnice, noga nas »ne uboga«, zato omahnemo. K izgubi ravnotežja prav tako pripomore »izklapljanje« mišic; z leti namreč vse bolj in bolj omejujemo gibanje in posledično uporabljamo le osnovne mišice, vse druge pa »izklopimo«. Številne male mišice se ne aktivirajo več in zaradi tega tudi hitreje pademo. Stroka zato mladim priporoča, da se s športno dejavnostjo ukvarjajo vsaj trikrat na teden, starejši pa naj bodo telesno aktivni vsak dan. Toda pozor: samo hoja ali plavanje ne zadošča, potrebno je vsestransko gibanje.

 

Če je gibanje ena najboljših naložb za starost, kaj lahko storijo tisti, ki v mladosti niso bili športno aktivni? Lahko z gibanjem in vsakodnevno vadbo starostne težave odpravimo, četudi so se že pojavile?

Za gibanje ni nikoli prepozno, pomemben je le pravilen pristop k vadbi. Nekdo, ki je bil aktiven tudi v mladosti, se bo vadbe lotil drugače kot nekdo, ki se s športom ni nikoli ukvarjal. Mišice slednjega namreč nimajo “mišičnega spomina”, zapisa v sebi, da bi bile nekoč aktivne, zato jih je treba najprej prebuditi, aktivirati. Pogosto je za to potrebna močna volja tako vadečega kot vaditelja. Z rednim in pravilnim gibanjem težav ne boste odpravili; nekatere boste omilili, upočasnili boste proces staranja in vzdrževali aktivnost malih mišic, pomembnih za stabilizacijo sklepov, predvsem hrbtenice.

 

So za starejše pomembnejše vaje za moč ali kondicijska vadba?

Mišična moč oziroma gonilna sila skeleta je za starejše enako pomembna kot njihova kondicija oziroma vitalnost kardiovaskularnega sistema. S staranjem izgubljamo mišično maso, zato jo moramo vedno znova pridobivati, ohranjati. V nasprotnem primeru ne bomo kos niti nekoliko daljšemu sprehodu. Mišice so namreč tiste, ki pomagajo ohranjati funkcionalnost naših sklepov in jih varujejo tudi pred obrabo hrustanca. Starejšim pri vadbi zato svetujem, naj dneve, ko ne vadijo v Fitnes kliniki, izkoristijo za hojo ali plavanje, saj so vaje za moč enako pomembne kot kondicijska vadba.

 

Kaj pa vadba v vodi? Po mnenju nekaterih naj bi bila ta za starejše najprimernejša.

Vadba v vodi je za človeka, ki ima težave s sklepi in se težko giblje, zagotovo najbolj razbremenilna, saj omogoča izvajanje gibov, ki jih tak človek na suhem ni sposoben izvesti. Toda ker naše telo ni ustvarjeno za življenje v vodi, se mora človek veliko gibati tudi na suhem; v vodi telo namreč ne pridobiva mišične mase, ki jo potrebujemo za vsakdanje delo. Najboljša je zato kombinacija vodne vadbe in vadbe na suhem; vadbo v bazenu moramo vedno nadgraditi s hojo (nordijsko) in preprostimi vajami na domači telovadni blazini.

 

V Fitnes kliniki vadbo delite na šest različnih tematskih sklopov. Kateri izmed njih je namenjen starejšim?

Za starejše sem pripravila dva programa. Dopoldanski Fit program bo pripomogel k izboljšanju njihove aerobne zmogljivosti, krepil bo njihov trup, ki velja za najšibkejši del telesa, ter izboljšal njihove ravnotežne in druge motorične sposobnosti. Core program pa je namenjen tistim, ki sicer imajo nekaj kondicije, a jih pestijo težave s hrbtom in zato želijo okrepiti predvsem trup. Vsi starejši s preveliko telesno težo lahko obiskujejo še t. i. Krožni trening I, pri katerem bo marsikdo kos skupinici telesno neaktivnih 40-letnikov. Čeprav sem za starejše in starostnike pripravila Fit program, se jih trudim vključiti tudi v druge skupine oziroma programe; v Fitnes kliniki vadimo v zelo majhnih skupinah (po največ šest oseb), zato imamo do vadečih lahko izrazito individualen pristop.

 

To pomeni …

To pomeni, da vadbo vedno prilagodim posamezniku in upoštevam njegovo telesno pripravljenost. Po predhodnem testiranju motoričnih sposobnosti in telesne sestave ter ob upoštevanju zdravstvenih težav izdelam za vsakega posameznika individualni vadbeni program; priporočim mu enega od petih programov vadbe v Fitnes Kliniki, hkrati pa mu predstavim vaje, ki naj bi jih izvajal doma ali v naravi. O rezultatih testiranj in priporočenem tipu vadbe se pogovorim s trenerjem, ki tako zelo dobro ve, kako naj vadi s tem ali onim posameznikom. Oseba še vedno vadi v skupini – to je cenovno ugodnejše –, toda trenerjev pristop do nje je individualen, zato je taka vadba enakovredna vadbi z osebnim trenerjem. Celo več! Individualni pristop razumem kot trenerjeve stalne, vsakotedenske in sprotne nasvete vadečemu tako za vadbo kot za bolj kakovostno in bolj zdravo življenje.

 

Lahko naziv Fitnes klinika razumemo tudi tako, da je vadba pri vas podprta z različnimi zdravstvenimi storitvami?

Tako je! Fitnes klinika vključuje tudi strokovnjake s področja zdravstva in se povezuje z Diagnostičnim centrom Clarus v BTC Cityju. Če se pri vadečih pojavijo kakršne koli težave – sum na natrgano mišico, bolečine v hrbtenici, občutek mravljinčenja v nogah, predolgo previsok srčni utrip –, vadeče napotim na preiskave v Diagnostični center. Posamezniki, ki jim priporočim obisk specialistične ambulante, so sicer samoplačniki, izognejo pa se čakanju na prvi pregled.

 

Je vadba v Fitnes kliniki lahko oblika rehabilitacije po operacijah, poškodbah?

V okviru dejavnosti Fitnes klinike lahko govorim o postrehabilitaciji, ki po navadi sledi uspešno zaključeni fizioterapiji, ko bi moral posameznik vaje po navodilih fizioterapevta izvajati doma sam. Mnogi, še posebej starejši, se takrat zmedejo, saj ne vedo, kako naj vaje pravilno izvajajo, zato izgubijo voljo, vadbo opustijo, zdravljena mišica pa nikoli več ne doseže prave moči. Namen fizioterapije je doseganje osnovne mobilnosti, gibljivosti in moči, pri postrehabilitaciji pa fizioterapevtske vaje nadgradimo. Posamezniku pokažemo, kako naj se znova loti vsakdanjih aktivnosti, pomagamo mu okrepiti telo v vseh segmentih ter ponovno doseči normalno fizično formo. Če nekoliko poenostavim: fizioterapevt vam bo po poškodbi noge pomagal shoditi, mi pa vam bomo pomagali steči.

 

S starostjo povezujemo tudi demenco, za katero vemo, da jo lahko upočasnimo z redno telesno in umsko aktivnostjo. Ste razmišljali o tem, da bi pripravili program tudi za tiste starostnike, ki se morda že spopadajo s prvimi znaki demence?

Priprava vadbenega programa zanje ni vprašljiva, vprašanje pa je, ali bodo ti ljudje našli pot do nas. Na tem mestu zato pozivam njihove sinove, hčere ali druge sorodnike, naj jih spodbujajo k vadbi in jih vsaj dvakrat tedensko pripeljejo v Fitnes kliniko. Naš najstarejši obiskovalec ima 87 let in kljub dvakratni menjavi kolka še vedno vadi. Skupaj najdeva vaje, ki so zanj primerne, in sva vedno znova presenečena, kaj in koliko zmore. A ker vprašujete po vadbi za skupino s specifičnimi potrebami, lahko povem, da imam s takšnimi skupinami kar nekaj izkušenj in bom, če se bo zbralo vsaj nekaj kandidatov, z veseljem pripravila vadbo tudi zanje.

 

K zdravju in s tem bolj kakovostni starosti pripomore tudi zdrava, predvsem pa pravilna prehrana. Lahko starejši v vaši kliniki dobijo tudi nasvet glede pravilnega in zdravega prehranjevanja?

Tako pri splošnih kot tudi pri specifičnih, torej individualnih svetovanjih o prehranjevanju sodelujem z doktorico biokemije Urško Bukovnik, ki iz posameznikove krvne slike dobi presenetljivo natančen vpogled v njegove prehranjevalne navade. S pomočjo teh rezultatov, odgovorov na skrbno sestavljeni vprašalnik in pogovora s posameznikom strokovnjakinja pripravi individualni prehranjevalni načrt. Ne gre za dieto, saj teh ne zagovarja noben prehranski strokovnjak, bolj gre za poskus trajne spremembe prehranjevanja, ki bo vaše telo ohranjalo zdravo in vitalno tudi v poznih letih.

 

Če strneva pogovor, kaj bi svetovali starejšim?

Gibanje, gibanje in še enkrat gibanje – zmerno, a vsakodnevno!